Ženska danes, edinstvena in neponovljiva

Ženska danes, edinstvena in neponovljiva

Ste tudi vi predstavnica nežnejšega spola in se počutite ujete v ta nor čas? Se od vas pričakuje, da delujete kot moški, robot multipraktik in hladno ter trdno kot kamen? Ignorirate sebe, svoje potrebe, pričakovanja in doživljanja zato, da bi bile sprejete kot pridne, spoštljive in dobre? Čemu in za koga?

Čutite koliko zmedenosti in manipulacije je skrito v teh nerealnih pričakovanjih? V koliko stereotipov padete vi? Mogoče ste močne, finančno neodvisne, fizično fit in osamljene, ker pravega

moškega pa res več ni, sužnje ortoreksije ali katere druge motnje prehranjevanja, zato da dosegate družbeno sprejemljivo smernico lepote, ki je skrita za dobrim grafičnim oblikovalcem?

A lahko pogledamo jasno v našo realnost, kakršna je, kako preživljamo dneve, čemu namenjamo energijo in kaj vse storimo »za druge«? Koliko časa v dnevu posvetimo sebi, svojim potrebam in željam, miru, veselju ali zmoremo prisluhniti svojemu telesu, se naspati, sprostiti, najesti ali nasmehniti? A znamo postaviti zdravo mejo pred vdorom tujega mnenja, ali togih prepričanj kulture ali takim, ki nastajajo znotraj družine, pa vi čutite da niso prava za vas? Koliko prožnosti zmoremo, koliko jasnega objektivnega razmišljanja? Koliko poguma, da zmoremo drugače?

Postaviti meje, o tem se veliko govori in piše, kako pa prenesemo to v vsakdanje življenje? Včasih preprosto tako, da rečemo čemu ne (utrujena sem in ne morem na kavo, ne utegnem skuhati kosila, trenutno ne zmorem govoriti o tem…). Razmislimo o sebi, postavljajmo si vprašanja, raziskujmo in poslušajmo svoje občutke, svoje telo. Zelo jasno bo spregovorilo, le pozorno moramo obstati in slišati. Poskusimo narediti inventuro in pregledati svoj življenjski prostor, poslovimo se od stvari, odnosov ali dejavnosti, ki so škodljive, ki vas utrujajo in so boleče. Počasi počistite svoj prostor, svoj dom, svoje misli, odnose in naredite prostor za novosti, svežino in mir, ki si ga zaslužite. Na tak način boste spet odkrile svojo otroško veselje, potencial, živost, ki vam bo vračala energijo. S tem, ko bomo zmogle poskrbeti zase, bomo dale vzgled svojim hčerkam, otrokom. Ko opustimo popolnost in sprejmemo sebe takšne kot smo v tem trenutku, sprejmemo tudi to, da lahko spreminjamo le sebe (ne partnerja, ne otrok, ne staršev). Gradimo le svojo osebnost, svoje potenciale, kakšna osvoboditev je to, ko odgovornost za nas nosimo le mi sami in drugi nosijo svojo? Seveda je vzgoja otrok druga raven; saj so nam zaupani, da zgradimo z njimi ljubeče odnose in jim pomagamo skozi življenje, jim stojimo ob strani, niso pa naša last, kot nismo mi last naših staršev, njihovih idej in prepričanj.

Vsaka ženska je nekaj posebnega, že zato ker obstaja, tako kot vsako živo bitje, ki je popolno takšno kot je, z vsemi brazgotinami in oblikami. Ženska ni le telo, ki ga kaže; ni le mama, ki skrbi za svoje otroke; ni le žena, ki skrbi za dom; ni le uslužbenka, ki dela – dela in samo dela do onemoglosti. Vse obveznosti lahko prilagodimo, tako da bomo zmogle naravno delovati in hkrati poskrbeti zase. Živimo več vlog in to je povsem normalno za vse nas, odnosi nas bogatijo in iz vsakega se kaj naučimo, v njih rastemo. Najti v tem vrtincu sebe, to je pa umetnost vsake posameznice: prepoznati svoje potrebe, želje, slišati svoje telo in začutiti sebe (če pogledamo majhne otroke, živijo tukaj in zdaj, v sedanjem trenutku, poslušajo svoje potrebe, zadovoljujejo svojo radovednost in razvijajo svoje potenciale). Dajmo se umirit, se ustavit in pomislit kako dragocene smo danes, takšne kot smo v tem trenutku. Dajemo življenje in živimo življenje. Istočasno lahko občutimo moč in nežnost, navdušenje in strah, vznesenost in nemir, s tem kažemo svojo enkratnost kjer se skrivata ranljivost in pogum, to je naša posebnost, naša intuicija, naša ženskost. Najdimo jo in jo živimo, svet potrebuje to materinsko/ žensko nežnost in skrbnost, moškost pa prepustimo njim.