Odrasli otroci alkoholikov

Odrasli otroci alkoholikov

Pred kratkim smo prejeli vprašanje hčerke, ki je celo življenje živela ob staršu alkoholiku in soodvisni mami. Prevzela je soodvisni vzorec in veliko nepredelanega sramu, strahu in krivic, kar jo še zdaj na vsakem koraku močno zaznamujejo in bremenijo.

Krajši izsek iz njenega pisma:

…Polna sem jeze, besa, slabih spominov iz otroštva, negativne energije, žalosti… problem sta moja starša, moj oče je bil večinoma mojega življenja težek alkoholik (pijan vsak dan). Oče je hodil vsak dan domov pijan, pretepal mamo, razbijal po hiši, kričal, se psihično in verbalno izživljal tudi nad mano, naj povem da sem bila otrok stara pod 10 let pa me je že zmerjal z kurvo, prasico. Pri 16 sem dobesedno zbežala od doma, ker nisem več zmogla hoditi v šolo se učiti ob tem pa cele noči prenašati njegovo divjanje po hiši. Namensko sem padla letnik zato da sem izgubila štipendijo, s tem ni bilo več denarja za avtobusno karto in sem imela izgovor da se preselim k starim staršem, ki so bili doma bližje šoli. Psihično sem popolnoma na dnu ker se nemorem sprijazniti s tem da mi je oče uničil celo otroštvo, polovico najstništva, Mami zamerim to ker me kot otroka ni zaščitila in me je raje izpostavljala pijanemu očetu, kljub temu da se je imela kam vrnit (k staršem). Ko sem bila stara 14let sem jo v solzah prosila da se odseliva ker sem takrat prvič pomislila na samomor (tega ji seveda nisem povedala, ampak moja žalost in obup sta bila vidna), mi je odgovorila, da če sem nora če mislim da bo pustila hišo v kero je toliko vložila.To da imam psihične posledice iz otroštva je po njenem samo moj izgovor ker pač moram nekoga kriviti za svoje probleme…

 

Anonimna je v svojem zapisu izrazila veliko žalosti, bolečine in stike, ki jo je doživljala kot otrok in jo spremlja sedaj tudi v odraslosti. Zelo intimno in rahločutno je opisala svojo zamero in bolečino o neslišanosti s strani očeta in mame. Soodvisni odnosi so pogosto toliko zapleteni, da jasnih meja sploh ni. Prav tako, je vzdušje v takšni družini pogosto toliko naporno, napeto in stresno, da so potrebe otrok kar nekako spregledane, za njih sploh ni prostora. Otrok doživlja veliko krivico in ne more se sam rešiti. Klici na pomoč so navadno vidni pri vsakdanjih stvareh, kot so odtujitev od sovrstnikov, slabša zmožnost povezovanja in sklepanja prijateljstev, slabši šolski uspeh, utrujenost, nezainteresiranost za okolico in preokupirane misli… Sicer se razlike lahko najdejo povsod, saj smo vsi popolnoma drugačni in se različno odzivamo, pogojeno je pa tudi glede na  pomoč okolice. Ali ima ta otrok koga, ki pa ga vidi, ki ga lahko vsaj za nekaj ur na dan zaščiti, mu nudi oporo in sprejetost? Takšno pomoč, lahko nudi vsakdo, ki takega otroka opazi. Lahko mu le prisluhne, drži varen prostor, nudi kakšno novo aktivnost (šport, umetnost, glasba), ki bi ga mogoče pritegnila, sporoči  in opozori se institucije, ki bi lahko pomagale.

Alkoholizem  je družinska bolezen, ki prizadene vse člane družine, vsakega na svoj način. Je pa alkohol kot simptom, simptom za neko globljo žalost in bolečino, ki se jo skuša tako utišati, utopiti. Alkoholik v tem smislu prav tako potrebuje pomoč, AA skupine, individualno terapevtsko pomoč in predhodno bolnišnično zdravljenje, če je le to potrebno. Mora pa alkoholik sam začutiti, da si želi in potrebuje pomoč. Na silo ne gre.

Kaj lahko naredijo družinski člani v primeru, ko alkoholik zavrača bolezen in zdravljenje? Lahko sami poiščejo pomoč zase, saj s tem krenejo na novo (svojo) pot, iščejo in trudijo se zase, prevzemajo odgovornost zase in zdravijo svojo soodvisnost. Na tej poti, se navadno zgodijo spremembe, ki spremenijo celotno družinsko dinamiko.

Otroci alkoholikov nosijo veliko krivde, ki sploh ni njihova. Njihov notranji čustveni svet je drugačen, šibkejši, nesiguren, preplavljen s tujimi vsiljivimi mislimi, normami, navadami. Ko odrastejo imajo končno možnost stvari razrešiti. Zase, za svoj mir in za možnost zdravih družinskih odnosov. Ne glede na to, kako bosta oče in mama živela naprej, lahko odrasel otrok alkoholika naredi nekaj korakov, ki mu lahko vrnejo umirjenost in zdrave odnose. Pri nas obstajajo skupine Al-anon, ki so brezplačne in v pomoč svojcem. So dvanajst koračne skupine, ki na tedenskih srečanjih vzpodbujajo svoje člane, da živijo življenje zase. Da se osamosvojijo, zazrejo vase, so iskreni, začutijo lastno vrednost in osvetljujejo nove poti, ki so prej še popolnoma zamegljene. Priporočeno je tudi, da se posamezniki vključijo v individualno terapevtsko obravnavo, kjer dobijo varen prostor, kjer lahko spregovorijo o vseh težavah in bolečinah, ob sočutni podpori. Skupaj potem iščemo rešitve, ki so primerne za posameznika, da najde svoj prostor pod soncem, kjer lahko mirno zaživi, brez okov zasvojenosti. Ženske se povabi, da raziščejo svojo ženstvenost, ki jo navadno ob soodvisni mami in zlorabljajočem očetu niso smele sprejeti, mogoče so se celo morale zaščititi tako, da so se popolnoma odcepile. Pogosto je, da se odrasli otroci alkoholikov sploh ne zmorejo zdravo jeziti, jeza je v teh družinah s strani otrok prepovedana. Meje, ki so bile vedno prestopane, so poseben izziv, ki ga je treba osvojiti povsem na novo. Meje prepoznati, jih redno postavljati in poskrbeti zase, kar kot odrasli lahko. Kdo sploh sem, kaj me zanima, kje najdem veselje, kaj je tisto, kar me navdihuje, kje vidim lepoto; kaj me potolaži, kaj me žalosti, …? Ta in še veliko drugih vprašanj so popolnoma nova v življenju soodvisnika. Prej ni bilo prostora zanje, saj je bilo treba preživeti. Kot odrasli, pa smo zdaj sami odgovorni za svoje življenje, sami lahko poiščemo rešitev zase, sami lahko stopimo na novo, drugačno pot. To ni enostavno, je pa nujno potrebno, če se želite prebuditi iz nočne more nemoči in konstantne bolečine krivic, ki ste jih doživeli. Kaj lahko naredite danes? Mogoče le dihate, mogoče si le dovolite začutiti te krivice, mogoče preverite, katere vrste pomoči sploh obstajajo in poiščete primerno zase.

V branje priporočam knjige Sanje Rozman in Gabor Mate. Priključitev skupinam Al-anon in individualno terapevtsko obravnavo, ki jo nudi tudi naš center. Za dodatne informacije nam lahko pišete na info@center-pandora.si

 

Gabrijela Šnajder