Poporodna depresija in stiska

Poporodna depresija in stiska

Poporodna depresija bi naj po statističnih podatkih (NIJZ) prizadela 2 od 10 mamic. Pojavi se lahko nekje v četrtem tednu po rojstvu otroka in traja vse tam do šestega meseca, ali še dlje. Navadno traja več mesecev. Odvisno od prepoznavanja simptomov in iskanja rešitev. Pojavi se lahko tudi pri moških, raziskave iz ZDA kažejo, da bi naj 10% očetov doživelo poporodno depresijo, kar sploh ni malo.

Simptomatika poporodne depresije je zelo različna, treba je pa vedeti, da ni vsako nihanje razpoloženja in slaba volja ali žalost depresivno stanje. Normalno je, da se vsi člani družine prve tedne privajajo na novonastalo okolje in spremembe, vsak v svojem ritmu, čutijo nemoč, stres, utrujenost, zmedenost itd. Zaradi nespečnosti, nove obveznosti in odgovornosti, je lahko stiska pri nekaterih večja, pri drugih manjša. Veliko je odvisno od tega, kako ste se že pred rojstvom otroka soočali s stresom, kako ste ga reševali in koliko odprti in fleksibilni ste bili za spremembe. Zato se slabega dneva, ko ste popolnoma nenaspani, izčrpani, neurejeni in izven sebe, ko bi kar jokali brez posebnega vzroka- ni treba bati. Ti občutki se po porodu pogosto pojavljajo in rečemo jim poporodna otožnost, ki kmalu izzveni. Dajte si čas, saj se vam je življenje obrnilo na glavo in v novo vlogo ste se tudi vi kot starši šele rodili.

O depresiji lahko govorimo, ko občutki nemoči, jeze, bolečine, otopelosti, tesnobe, panike trajajo dlje časa (več tednov). Ko vas pomanjkanje spanja jezi in v vas vzbuja bes, težko se povežete z dojenčkom, težko začutite njegove potrebe, ne prenesete njegovega joka, ki je klic na pomoč. Počutite se povsem nemočni, ne spite tudi ko bi lahko, občutite zmedenost, nejevoljo, tesnobnost. Frustrira vas dojenček in vaša lastna občutja, pojavljajo se vam strahovi, da bi sebi ali dojenčku kaj naredili, ga poškodovali, ne zaupate si več. Mislite in verjamete, da niste dobra mama, ali da sploh ne bi smeli biti mama, so trenutki ko ne čutite več popolnoma nič, ne vidite več rešitev, vaše prihodnosti in vse to traja več tednov.

Če se prepoznate v teh občutkih, poiščite pomoč. Osebni zdravnik vas lahko napoti do psihiatra, ki vam lahko predpiše antidepresive, ko so ti nujni. Sicer se pa priporoča, da se vključite v psihoterapevtski proces, kjer dobite prostor, da govorite o svoji stiski in občutkih. Ob ustrezni podpori lahko prav tam najdete globje vzroke bolečine in hkrati nežno sprejmete nove možnosti okrevanja. Zelo učinkovite so tudi skupine za mamice, svetovalnice in skupine, kjer so mamice sprejete, slišane in se jih ne obsoja. Skrb zase, ki zajema najprej to, da si poiščete ustrezno pomoč, posvetite nekaj trenutkov v dnevu sebi in osebnemu okrevanju. Pomoč partnerja in družine sta zelo dobrodošli, hkrati zaupanje, da bodo poskrbeli za otroka, ter s tem tudi mamici. Pogovor s partnerjem, ki poglobi odnos, gradi intimnost in varnost lahko pripomore k hitrejšemu okrevanju. Ob tem pa iskanje podpore v skupinah, kjer se srečujejo mamice s podobnimi težavami, saj prav one najbolje razumejo vse občutke, stanja in okoliščine, hkrati pa kažejo na nove rešitve in nove poti. Seveda ob ustrezni svetovalni pomoči, da je skupina varna za vse. V Mariboru nudimo preventivno skupino za nosečnice in skupino za mamice po porodu v našem centru Pandora, kjer se srečujemo tedensko, govorimo o občutkih, realnem starševstvu, nudimo varnost in oporo, ki je ključna za vaše zdravje in vaše zdrave odnose. Podobne skupine najdete v vseh večjih mestih. Vabljene, da se vključite, saj so dobra preventiva za vas in za vaše vitalno starševstvo. V kolikor vam skupinske obravnave niso blizu, se priporoča individualno svetovanje, za premostitev najtežjih trenutkov in občutkov. Mamice niste same.

 

Gabrijela Šnajder